Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 2. april ― Medijske tehnologije in kultura so ključno povezane z geologijo in ekologijo Zemlje, od surovin in energetskih virov, potrebnih za nastanek in delovanje naših naprav, do okoljskih posledic njihove proizvodnje in uporabe. Pozornost do materialnosti tehnologij, ki seže onkraj razumevanja medijev kot zgolj kulturnih artefaktov, omogoči, da tudi na fotografsko prakso pogledamo v razširjenem, planetarnem kontekstu. Fosilno sonce fotografijo razpre kot »več kot človeški« proces, vpet v materialne transformacije, ki segajo daleč v preteklost in prihodnost, onkraj naše prisotnosti na planetu. Rdeča nit razstavne instalacije so prepleti kablovja, kakršne najdemo v mrežah globalne komunikacije in energijske distribucije. Vijejo se skozi strop, lezejo iz tal, vse do video podob na ekranih, ki jih napajajo. Tvorijo tri večja vozlišča, ki se prek različnih materialnih, formalnih in simbolnih asociacij ukvarjajo z vlogo sonca v procesih, ki zaznamujejo fotografijo v njenih analognih in digitalnih manifestacijah. Eno od teh vozlišč predstavlja kompozicija ekranov, ki oddaja umetno »naravno belo« svetlobo in nizko, pulzirajoče brnenje – zvočno reprezentacijo solarne aktivnosti. Ekrani so delno premazani s črno katranu podobno snovjo, mešanico bitumna, vazelina in sivkinega olja, kakršna je bila uporabljena v heliografiji (iz grščine helios kot sonce, in graphê kot pisanje ali risanje), tehniki z začetka 19. stoletja, ki je izkoristila svetlobno občutljivost bitumna in fiksirala podobo iz camere obscure ter tako porodila prvo znano fotografijo. Sončna svetloba ima moč, da povzroči kemične spremembe na površini in pusti trajno sled, zato so fotografije včasih občudovali kot »sončne risbe«, ustvarjene z »roko narave«, ki ji je bil človek samo pomočnik. V tem smislu lahko fotografijo razumemo kot nadaljevanje starodavnih procesov vtiskovanja prek interakcij svetlobe s snovmi – beljenje tkanin in rjavenje kože na soncu, ter tudi fosilizacije. Z bitumnom premazani ekrani sestavijo črn kr

Center in Galerija P74, 30. marec ― Foto: Arhiv Galerije P74 V četrtek 27. 3. 2025 je potekalo žiriranje nominirancev Nagrade skupine OHO 2025. Strokovna žirija v sestavi Miha Colner (kustos, pisec, Ljubljana), Michaela Stock (galeristka, Dunaj), Matej Stupica (vizualni umetnik, Ljubljana), Janka Vukmir (kustosinja, kritičarka, Zagreb) je soglasno izbrala letošnje nominirance nagrade. Izbrani so: Nika Erjavec, Jurij Hartman, Lucija Klauž, Nežka Zamar. Na javni razpis je prispelo 24 prijav. Vsem umetnicam in umetnikom se zahvaljujemo za sodelovanje, nominirancem pa iskreno čestitamo. Nagrada skupine OHO je osrednja nacionalna nagrada za mlade vizualne umetnike, ki jo je ustanovil Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. leta 2005. Nagrada je članica mednarodne mreže Young Visual Artist Award, ki združuje nevladne organizacije centralne in vzhodne Evrope. Rezidenco v New Yorku pripravljamo v sodelovanju z ameriškimi partnerji Trust for Mutual Understanding New York in Residency Unlimited, New York, ki organizira in koordinira bivanje in ustvarjanje umetnikov v ZDA. Po dvomesečni umetniški rezidenci v New Yorku sledi samostojna predstavitev dobitnika nagrade v Galeriji P74 v Ljubljani. Izbiro zmagovalke/zmagovalca Nagrade skupine OHO 2025 nadaljujemo v prvi polovici maja 2025 v Ljubljani, ko bo strokovna žirija po ogledu razstave nominirancev in ob individualnih pogovorih razglasila zmagovalko/zmagovalca. Nika Erjavec, (un) objectivity, 2024, intercative ambient (sound, light, tactile, movement), solo exhibition at MSUM Nika Erjavec (1994) je intermedijska umetnica, ki v svojem delu raziskuje vibracijo, urbano divjino in meje človeške zaznave. Ustvarja interaktivne sisteme kinetičnih, svetlobnih in zvočnih instalacij, ki se ukvarjajo s percepcijo, razmerji moči ter našim odnosom do okolja. Leta 2021 je magistrirala na oddelku za kiparstvo, pred tem je di

Galerija Prešernovih nagrajencev, 29. marec ― Vabimo vas na razstavo del Vladimirja Makuca, z naslovom Želja po nebu, ki bo v četrtek, 3. aprila 2025, ob 18. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, Glavni trg 18 v Kranju. Umetnika bosta predstavila kustosa razstave Marko Arnež in Breda Ilich Klančnik.Razstavo bosta slovesno odprla Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj, in Maja Šučur iz Ministrstva za kulturo RS. Vse smeriLeto 2025 poteka v znamenju 100. obletnice rojstva Vladimirja Makuca (1925–2016), enega najplodovitejših slovenskih likovnih umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Ob tej priložnosti pripravljamo šest razstav, ki se razprostirajo v času in prostoru ter tematsko in retrospektivno predstavljajo umetnika. Zvrstile se bodo v Sloveniji in Italiji s skupnim naslovom V vse smeri / In tutte le direzioni. Spremljajoči dogodki razstave v Kranju Na predvečer Makučevega rojstnega dne, 7. maja 2025 ob 18. uri, bomo v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj predstavili slovensko-italijansko knjigo Pogovori z Vladimirjem Makucem s pesmimi Miljane Cunta in umetnikovimi podobami. Avtorica skozi lirične dialoge vstopa v svet Makučeve s simboliko prežete likovne pokrajine. Na predstavitvi knjige se bo z Miljano Cunto in Jožefom Muhovičem pogovarjala Neža Gačnik. Umetniška zapuščina Vladimirja MakucaV sklopu razstave pripravljamo tudi Pogovor o Vladimirju Makucu, ki bo v četrtek, 29. maja 2025, ob 18. uri v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. O umetnikovem delu, vplivu in pomenu njegovega opusa bodo razpravljali: Lev Menaše, Breda Ilich Klančnik, Iztok Geister, Miha Colnar in Marko Arnež. Dogodek bo priložnost za globlji vpogled v Makučevo umetnost in razmislek o njegovem mestu v slovenski in širši likovni krajini. e-vabilo.jpg